BMI

Indeks telesne mase (ITM) je najpogosteje uporabljena metoda za merjenje debelosti, saj je preprosta in v primerjavi z bolj zapletenimi metodami zelo poceni. Za primerjavo, metoda DEXA je gotovo bolj natančna, vendar tudi draga, saj za njeno izvajanje potrebujemo specializirano opremo in tehnike. Preprosto ni logistično primerna za uporabo v populacijskih študijah. Podobno velja za tehtnice za merjenje telesne maščobe, ki pa so sicer široko dostopne, vendar žal slovijo kot nenatančne. Na drugi strani pa je indeks telesne mase zlahka skalabilen. In kar je zelo pomembno, kljub temu da je merjenje debelosti pri posebej športnih posameznikih nepopolno, je žalostno dejstvo, da večina populacije ni tip oseb, ki bi se ukvarjali z dvigovanjem uteži. Posledično velja, da višji kot je indeks telesne mase, več je maščobe. Zato je indeks telesne mase primerna metoda za sledenje in spremljanje telesne teže ter zdravja celotne populacije. Upoštevajte, da je v vsaki populaciji prav gotovo možno zdravje v različnih velikostih, pri čemer nekateri ljudje z višjim indeksom telesne mase predstavljajo sliko presnovnega zdravja, drugi vitki in na videz fit ljudje z nizkim indeksom telesne mase pa imajo lahko sladkorno bolezen tipa 2. Dokler se ne razreši vprašanje, kako lahko ugotovimo, kolikšna je varna raven oziroma sposobnost prenašanja maščob, bo še naprej prevladovala uporaba indeksa telesne mase kot osnove za oceno "debelosti" in s tem zdravja populacije.